Modra zavarovalnica: Novice

Nadzorni svet Modre zavarovalnice potrdil letno poročilo za leto 2011

Fri, 18 May 2012 14:45:00 +0200

Trend uspešnega poslovanja Modre zavarovalnice se nadaljuje tudi v letu 2012

Nadzorni svet Modre zavarovalnice je na svoji seji, 16. maja 2012, sprejel Poročilo nadzornega sveta, potrdil Letno poročilo Modre zavarovalnice, d. d., za leto 2011 in se seznanil s Poročilom o poslovanju Modre zavarovalnice v prvih treh mesecih letošnjega leta. Povzetek revidiranega letnega poročila za poslovno leto 2011 s posebnim revizorjevim mnenjem in mnenjem pooblaščenega aktuarja je javno objavljen v današnji izdaji Dnevnika in na spletnem mestu Modre zavarovalnice. Modra zavarovalnica, ki je začela s samostojnim opravljanjem dejavnosti 3. oktobra 2011, po uspešni izvedbi preoblikovanja Kapitalske družbe, je največja upravljavka vzajemnih pokojninskih skladov in največja izplačevalka dodatnih pokojnin v Sloveniji. Ohranila je tržni delež na ravni 39 % vseh zbranih sredstev dodatnega pokojninskega zavarovanja ter razširila svojo ponudbo z izplačevanjem konkurenčnih dodatnih pokojnin. Med vsemi specializiranimi ponudniki dodatnega pokojninskega zavarovanja je kapitalsko najmočnejša, kar predstavlja jamstvo za dolgoročno vzdržnost ter nemoteno izpolnjevanje vseh obveznosti do svojih zavarovancev.

Zavarovalnica je lani poslovala uspešno, saj je dosegla čisti poslovni izid v znesku 443 tisoč evrov. Konec leta 2011 je upravljala več kot 781 milijonov evrov sredstev, zbranih v vzajemnih pokojninskih skladih, 89 milijonov evrov finančnih sredstev obeh kritnih skladov, namenjenih za izplačevanje dodatnih pokojnin, in 155 milijonov evrov lastnih finančnih sredstev.

Trend uspešnega poslovanja se nadaljuje tudi v letu 2012. V prvem četrtletju je Modra zavarovalnica poslovala skladno z načrti in dosegla čisti poslovni izid v višini 5,7 milijona evrov. Uspešno so poslovali tudi vzajemni pokojninski skladi. Najvišjo trimesečno donosnost med domačimi vzajemnimi pokojninskimi skladi je dosegel ZVPSJU, in sicer 4,66 %, trimesečna donosnost KVPS pa je znašala 3,24 %. Do konca marca 2012 je rentno zavarovanje za dodatno pokojnino sklenilo 391 zavarovancev, dodatnih 122 zavarovancev pa jih je izrazilo namero, da zavarovanje sklenejo s 1. 4. 2012. Sredstva kritnega sklada Modra renta, namenjena za izplačilo dodatnih pokojnin, so se povzpela na 4,4 milijone evrov. Vsi ti prejemniki dodatnih pokojnin so zbrana sredstva, ki so jih privarčevali v preteklih 10 letih, unovčili namensko in se zavedajo pomena dodatnega pokojninskega zavarovanja. Tega so se zavedali tudi njihovi delodajalci, ko so sprejeli odločitev, da svojim zaposlenim plačujejo premije za dodatno pokojnino in prispevajo k zapolnitvi pokojninske vrzeli posameznika.

Modra zavarovalnica mesečno izplačuje dodatne pokojnine tudi 8.000 zavarovancem PPS, ki so do leta 2003 pokojninske bone zamenjali za dodatno pokojninsko zvarovanje.

Povzetek letnega poročila Modre zavarovalnice

Fri, 18 May 2012 13:58:00 +0200

Modra zavarovalnica, d. d., Dunajska cesta 119, Ljubljana, na podlagi 171. člena Zakona o zavarovalništvu in Sklepa o podrobnejši vsebini povzetka revidiranega letnega poročila – SKL 2002 objavlja povzetek revidiranega letnega poročila za poslovno leto 2011 s posebnim revizorjevim mnenjem in mnenjem pooblaščenega aktuarja. Povzetek revidiranega letnega poročila Modre zavarovalnice za leto 2011 (pdf, 276 KB)

Odlično poslovanje pokojninskih skladov v prvem četrtletju 2012

Mon, 07 May 2012 14:33:00 +0200

V pokojninskih skladih Modre zavarovalnice je bilo konec leta 2011 vključenih že dobrih 268 tisoč članov, od tega jih je v skladu ZVPSJU varčevalo 203.726. V primerjavi z letom 2010, ko je bilo v sklad vključenih 198.916 članov, se je število varčevalcev v ZVPSJU povečalo za 2,42 odstotkov. V prvem četrtletju letošnjega leta se oba pokojninska sklada Modre zavarovalnice (KVPS in ZVPSJU) lahko pohvalita z zelo uspešnim poslovanjem. Donosnost KVPS v prvih treh mesecih letošnjega leta je bila 3,23 %, donosnost ZVPSJU pa kar 4,58 %. Od začetka poslovanja sklada ZVPSJU do konca meseca marca je dejanska kumulativna donosnost sklada znašala 35,61 %, kar je 18,49 odstotnih točk nad zajamčeno donosnostjo v enakem obdobju. Dosežena donosnost sredstev KVPS v obdobju od ustanovitve sklada do vključno marca 2012 znaša 68,97 %, kar je 22,53 odstotne točke več od zajamčene donosnosti, ki je v proučevanem obdobju znašala 46,44 %. Slika 1: Medletna primerjava 12-m donosnosti slovenskih pokojninskih skladov Vir: Interni podatki Modre zavarovalnice in drugi javno dostopni viri Sredstva v upravljanju KVPS so konec meseca marca 2012 znašala 158,04 mio evrov, sredstva v upravljanju ZVPSJU pa 552,82 mio evrov, pri čemer je pretežni del sredstev vložen v obveznice, ki v skladu ZVPSJU predstavljajo dobrih 50 odstotkov vseh sredstev sklada, v skladu KVPS pa slabih 57 %. V mesecu aprilu so se sestali člani Odborov KVPS in ZVPSJU, ter v skladu s svojimi pristojnostmi med drugim obravnavali tudi revidirani letni poročili pokojninskih skladov za leto 2011. Po ugotovitvah obeh odborov je struktura naložb obeh pokojninskih skladov v skladu s pravili in pokojninskim načrtom. Letni poročili vsebujeta vse obvezne sestavine, ki jih je s sklepom predpisala Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), računovodski izkazi pa so pripravljeni v skladu z veljavnimi slovenskimi računovodskimi standardi (SRS) in ustrezno zakonodajo. Upravljanje in poslovanje skladov je potekalo skladno z zakoni, pravili sklada in naložbeno politiko, ki je določena v pokojninskem načrtu. Odbora sklada sta se seznanila tudi z revizijskimi poročili, ki jih je v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi revidiranja izdelala revizijska hiša Ernst & Young in na poročila nista imela pripomb.

Modra zavarovalnica bo v letu 2012 z vso odgovornostjo in strokovnostjo nadaljevala dejavnost dodatnega pokojninskega zavarovanja, hkrati pa razširila področje svojega delovanja z razvojem dodatnih osebnih zavarovanj. Aktivnosti bodo usmerjene tudi v prizadevanja za povečevanje kakovosti storitev in s tem zadovoljstva zavarovancev in delodajalcev, v dvig zaupanja v sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Varčevanje za dodatno pokojnino – razlike v vrednotenju naložb različnih oblik pokojninskih skladov

Wed, 18 Apr 2012 12:48:00 +0200

Pišeta: Aleš Pavlin in Miha Žejn V Sloveniji lahko za starost varčujemo v dveh oblikah pokojninskih skladov: v vzajemnih pokojninskih skladih (pokojninski skladi Modre zavarovalnice) in v kritnih skladih. Za navedeni varčevalni obliki veljajta različni pravni ureditvi. Vzajemne pokojninske sklade ureja Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), kritne sklade pa Zakon o zavarovalništvu (Zzavar). Razlik med obema oblikama pokojninskih skladov je veliko, v tem prispevku pa se omejujemo na razlike pri načinu vrednotenja naložb, kar ima pomemben vpliv na objavljeno donosnost sklada.

Vrednotenje naložb pokojninskih skladov

Nadzor nad poslovanjem vzajemnih pokojninskih skladov izvaja Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki je izdala Sklep o načinu vrednotenja knjigovodskih postavk vzajemnega pokojninskega sklada. Omenjeni sklep podrobneje ureja dopustne načine vrednotenja naložb vzajemnih pokojninskih skladov, in sicer je njegovo temeljno vodilo, da se posamezne postavke tržnih vrednostnih papirjev vrednotijo po zadnjih znanih tržnih tečajih posameznega vrednostnega papirja, kar se odraža v vsakokratni vrednosti enote premoženja sklada. V praksi to pomeni, da je vrednost enote premoženja tudi dejanska iztržljiva vrednost.

Vrednotenje naložb kritnih skladov

Naložbe kritnih skladov se vrednotijo v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, ki upravljavcu omogočajo vrednotenje dolžniških vrednostnih papirjev tudi po njihovi teoretični oziroma odplačni vrednosti. Na omenjeno vrednost gibanje cen na trgu nima vpliva, saj se izračunava na podlagi časovno enakomernega pripisovanja donosnosti. Odplačna vrednosti obveznice se praviloma pomembno razlikuje od njene tržne vrednosti in je zato slab pokazatelj njene dejanske iztržljive vrednosti.

Kaj različno vrednotenje naložb pomeni varčevalce?

V primeru spremembe tečaja obveznice se torej, glede na obliko pokojninskega sklada (vzajemni pokojninski sklad ali kritni sklad), enaka obveznica izkazuje po različnih vrednostih samo zaradi različnih predpisov. Vzajemni pokojninski sklad mora naložbo vedno vrednotiti po tržni ceni, kar pomeni, da se veliki padci tečaja takoj odrazijo v znižani vrednosti enote premoženja kar posledično pomeni izkazano nižjo donosnost. Kritni skladi pa teh padcev ne pripoznajo in tako naložbo še vedno vrednotijo po odplačni vrednosti, na katero tržna gibanja nimajo vpliva. V tem primeru objavljena donosnost ne odraža iztržljive vrednosti obveznice.

Varčevalci v vzajemnih pokojninskih skladih imajo v vsakem trenutku pošteno informacijo o iztržljivi vrednosti svojih prihrankov.

Ker vzajemni pokojninski skladi ne smejo vrednotiti obveznic po odplačni vrednosti, imajo njihovi zavarovanci v vsakem trenutku pošteno informacijo o iztržljivi vrednosti svojih prihrankov. Nasprotno pa zavarovanci, ki varčujejo v kritnih skladih, pri čemer ti niso v lasti zavarovancev pač pa so del premoženja pokojninske družbe, te informacije nimajo. Pokojninske družbe imajo po odplačni vrednosti praviloma vrednotenih več kot polovico vseh naložb.

Zavarovanci, ki varčujejo v vzajemnih pokojninskih skladih, imajo informacijo o vrednosti enote premoženja na voljo mesečno, zavarovanci v kritnih skladih pa le enkrat letno.

Sklenemo lahko, da donosnosti vzajemnih pokojninskih skladov in kritnih skladov nista neposredno medsebojno primerljivi. Donosnost prvih temelji na aktualnih tržnih podatkih, ki odražajo tekoča tržna dogajanja, donosnost slednjih pa temelji tudi na teoretičnih vrednostih obveznic, ki navadno predstavljajo več kot polovico vseh naložb skladov in zato je lahko izkazana donosnost tudi pomembno drugačna od dejanske donosnosti.

Pri vzajemnih pokojninskih skladih je izkazana donosnost v vsakem trenutku enaka realni donosnosti, česar za kritne sklade ne bi mogli trditi.

Nivo preglednosti je med obema oblikama ureditvama varčevanja za starost tudi izven področja vrednotenja knjigovodskih postavk precej različen, vendar o tem več prihodnjič. Razlike v vrednotenju naložb različnih oblik pokojninskih skladov (pdf, 206 KB)

KVPS: Z Modro zavarovalnico varno v prihodnost

Mon, 19 Mar 2012 09:36:00 +0100

Sklad KVPS v upravljanju Modre zavarovalnice v zadnjih treh letih v primerjavi s konkurenčnimi upravljavci, dosega najvišjo povprečno letno donosnost. Poleg doseganja omenjene donosnosti je Modra zavarovalnica med vsemi specializiranimi ponudniki dodatnega pokojninskega zavarovanja tudi kapitalsko najmočnejša. Kapitalska moč pa je napomembnejši dejavnik varnosti privarčevanih sredstev. Slika 1: Primerjava povprečne letne donosnosti domačih ponudnikov pokojninskih zavarovanj v obdobju 2009-2011 (v %) Vir: Izvajalci, Dnevnik, lastni izračuni V prvih dveh mesecih leta 2012 se lahko Modra zavarovalnica pohvali z lepo donosnostjo pokojninskih skladov, kar je razvidno iz spodnje tabele. Vrednost enote premoženja KVPS se je v mesecu februarju v primerjavi s predhodnim mesecem zvišala za 1,14 %. Donosnost sklada ZVPSJU pa je v mesecu februarju je znašala 1,93 %. Tabela 1: Mesečna donosnost KVPS in ZVPSJU v obdobju december 2011 - februar 2012 Ob upoštevanju različnih pravil vrednotenja naložb posameznih izvajalcev dodatnega pokojninskega zavarovanja (vzajemni pokojninski skladi ali kritni sklad zavarovalnice/pokojninske družbe) ter stroškov upravljanja, neposredna primerjava izračunov sicer ni mogoča. Primerljivi zneski dodatnih pokojnin, ki jih različne zavarovalnice/pokojninske družbe že izplačujemo upokojenim zavarovancem, pa potrjujejo domnevo, da se (zaradi zagotavljanja zajamčene donosnosti) dosežene donosnosti pri posameznih upravljavcih na dolgi rok pomembno ne razlikujejo. Pomembna razlika med upravljavci zato nastopi z vidika kapitalske moči posameznega izvajalca, pri čemer Modra zavarovalnica prednjači.

V Modri zavarovalnici smo prepričani, da se bodo pozitivni trendi pri upravljanju pokojninskih skladov, ki jih beležimo v zadnjem obdobju, nadaljevali tudi v prihodnje.

Ustanovitev Modre zavarovalnice prinaša prednosti zavarovancem

Mon, 12 Mar 2012 19:41:00 +0100

Ustanovitev Modre zavarovalnice se je v začetnem obdobju njenega poslovanja in že v času priprav na ustanovitev izkazala kot pozitivna, med drugim tudi v izboljšanih rezultatih upravljanja pokojninskih skladov. Prav tako so se z ustanovitvijo Modre zavarovalnice odprle nove možnosti razvoja in ponudbe dodatnih zavarovalnih produktov varčevalcem v pokojninskih skladih.

Sprememba organizacijske oblike upravljavca ima za varčevalce v pokojninskih skladih Modre zavarovalnice številne prednosti. Institucionalni nadzor nad poslovanjem Modre zavarovalnice je prevzela Agencija za zavarovalni nadzor, kar ima pozitivni vpliv na zmanjšanje poslovnih tveganj. Pomembno se je okrepil tudi vpliv zavarovancev in njihovih predstavnikov na poslovno politiko zavarovalnice. Polovico članov nadzornega sveta namreč sestavljajo predstavniki zavarovancev.

V zadnjih letih smo, vzporedno s pripravami na ustanovitev zavarovalnice, načrtovali in izvedli tudi nadgradnje procesov upravljanja z naložbami in tveganji ter vzpostavili dodatne notranje kontrole na področju upravljanja pokojninskih skladov. Vse navedene spremembe se odražajo tudi v rezultatih upravljanja.

Modra zavarovalnica je s preolikovanjem postala največji upravljalec vzajemnih pokojninskih skladov in največji izplačevalec dodatnih pokojnin v Sloveniji.

Razmislite in sprejmite za vas najboljšo odločitev!

Mon, 12 Mar 2012 14:33:00 +0100

Zaključku varčevanja v skladu dodatnega pokojninskega zavarovanja sledi koriščenje pravic iz zavarovalne police, pri čemer mnogi ne vedo, da lahko (ob izpolnjevanju pogojev) namesto enkratnega izplačila privarčevanih sredstev zahtevajo izplačilo v obliki dodatne pokojnine (pokojninske rente), ki je tudi obdavčena bistveno ugodneje. Za lažje odločanje in predvsem v razmislek varčevalcem, smo pripravili primerjavo efektivne obdavčitve v primeru dviga sredstev v enkratnem znesku v primerjavi z izplačilom dodatne pokojnine (pokojninske rente). Slika 1: Prikaz efektivne obdavčitve dodatne pokojnine in dviga sredstev v enkratnem znesku Izračun je narejen na naslednjih predpostavkah:

Spol: moški
Starost 58 let (rojstvo 1. 1. 1954)
Višina pokojnine: 800 evrov
Izračun temelji na podatkih za odmero dohodnine v letu 2012

Namen dodatnega pokojninskega zavarovanja je pokrivanje izpada pokojnine iz obveznega pokojninskega zavarovanja oziroma zagotavljanje ustreznejše materialne in socialne varnosti varčevalca po upokojitvi, zato bi moralo biti izplačilo sredstev v enkratnem znesku zgolj skrajna oblika, ne pa primarni namen tovrstnega varčevanja. Ste med tistimi varčevalci, ki se bodo v bližnji prihodnosti upokojili? Zaprosite lahko za pridobitev informativnega izračuna (pdf, 180 KB) višine dodatne starostne pokojnine. Na podlagi poslanega zahtevka za informativni izračun (pdf, 180 KB) vam bomo na dom poslali informativni izračun s ponudbo različnih oblik dodatne pokojnine (pokojninske rente). Informativna višina dodatne pokojnine se izračuna na podlagi vsote do tedaj privarčevanih sredstev.

Za vse varčevalce smo pripravili kalkulator dodatne pokojnine, ki bo posamezniku lahko v pomoč pri odločanju o črpanju pravic iz zavarovalne police. Nasvete lahko poiščete tudi pri naših svetovalcih (brezplačna telefonska številka: 080 23 45, vprašanja lahko pošljete tudi preko e-pošte).

ZVPSJU - koriščenje pravic v primeru invalidske upokojitve

Mon, 27 Feb 2012 11:38:00 +0100

Odbor zavarovancev sklada ZVPSJU je na svoji 46. seji, ki je potekala 16. februarja 2012, v korist članov ZVPSJU sprejel naslednji sklep:

»Šteje se, da je članu ZVPSJU, ki je uveljavil pravico do invalidske upokojitve zaradi nastanka invalidnosti I. kategorije, na dan 1. 8. 2003 manjkalo manj kot 10 let do upokojitve, če se je invalidsko upokojil pred 1. 8. 2013. Zanj se smiselno uporabljajo določila 11. člena Zakona o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence (ZKDPZJU).«

Določilo 11. člena ZKDPZJU namreč opredeljuje izjemo, da javni uslužbenci, ki jim je na dan 1. 8. 2003 manjkalo manj kot 10 let do izpolnitve minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po 36. členu v zvezi s 398. členu ZPIZ-1, pridobijo pravico do dodatne starostne pokojnine še pred pretekom 10 let od vključitve v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje ali pa se jim odkupna vrednost ne glede na določbe ZPIZ-1 izplača ob upokojitvi v obveznem pokojninskem zavarovanju še pred potekom 10 let od vključitve v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje. Omenjena izjema se upošteva tudi v primeru invalidske upokojitve!

Kaj to pomeni?

Član sklada ZVPSJU, ki se invalidsko upokoji ali je že upokojen (invalidnost I. kategorije), pridobi pravico do dodatne pokojnine ali izplačila odkupne vrednosti v enkratnem znesku še pred pretekom 10 let od vključitve v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje v skladu ZVPSJU.

Upokojeni član ob vložitvi Zahtevka za izplačilo ne potrebuje posebnega potrdila, ki ga izdaja ZPIZ in je bil do sedaj sestavni del oz. obvezna priloga k Zahtevku.

Kako si v obdobju po upokojitvi zagotoviti socialno varnost?

Wed, 01 Feb 2012 11:19:00 +0100

Piše: Vesna Razpotnik
Odgovor na to vprašanje ni le vaša domena, temveč bi morala biti tudi domena vašega delodajalca, skriva pa se v namenskem varčevanju za starost v obliki dodatnega pokojninskega zavarovanja. Staranje prebivalstva je tudi v Sloveniji neizogiben proces, ki močno vpliva na slovenski pokojninski sistem ter nas sooča z dejstvom, da se za varno starost ne bomo več mogli zanašati zgolj na pokojnino iz obveznega pokojninskega zavarovanja. Veliko delodajalcev je od leta 2001 že naredilo pomemben korak k uresničevanju finančno neodvisne starosti svojih zaposlenih, s tem, ko so jih vključili v sklad dodatnega pokojninskega zavarovanja, kamor jim mesečno nakazujejo premije. Pomembno odločitev o namenskem varčevanju, ki vam bo omogočila lepšo starost, pa bi morali sprejeti tudi sami. Rezultat zgodnje vključitve v sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja in relativno visokih mesečnih premij je oz. bo razmeroma visoka povprečna vrednost zbranih sredstev na vašem osebnem računu. Konec leta 2011 so zaposleni, ki so z varčevanjem v skladu dodatnega pokojninskega zavarovanja pričeli že v letu 2001, pridobili pravico do predčasnega dviga sredstev dodatnega kolektivnega pokojninskega zavarovanja. Izpolnili so namreč zakonski pogoj, da je od začetka zavarovanja preteklo 120 mesecev. In mnogi od njih (morda ste med njimi tudi vi) se že spogledujejo z željo po predčasnem dvigu teh sredstev. Preden se dokončno odločite, dobro razmislite o posledicah vaše odločitve. Kljub izteku 120 mesecev imate na voljo več možnosti, odločitev pa lahko sprejmete tudi kasneje. Ne glede na to, da ste izpolnili zakonski pogoj za predčasni dvig sredstev, imate na voljo več možnosti:

1. Z varčevanjem lahko nadaljujete.

V tem primeru vam ni treba storiti prav nič. Če vam premije dodatnega pokojninskega zavarovanja na vaš osebni kapitalski račun vplačuje delodajalec, vam jih bo, tako kot doslej, plačeval še naprej. Če premije plačujete sami, jih plačujte še naprej. Vsekakor pa nadaljevanje varčevanja za vas pomeni več zbranih sredstev in posledično višjo dodatno pokojnino.

2. Če ste izpolnili vse pogoje, lahko prenehate varčevati in se odločite za prejemanje dodatne pokojnine – Redno prenehanje varčevanja

Redno prenehanje varčevanja pomeni izstop iz pokojninskega sklada in nakup doživljenjske pokojninske rente (pogoj je redna starostna upokojitev, starost najmanj 58 let ter vsaj 120 mesecev vključenosti v kolektivno zavarovanje). Modra zavarovalnica vam ponuja več različnih oblik modrih rent, ki vam zagotavljajo doživljenjsko prejemanje rente z ali brez zajamčenega obdobja izplačevanja.

3. Izredno prenehanje – predčasno izplačilo

Izredno prenehanje varčevanja pomeni izstop iz pokojninskega sklada in dvig sredstev. Če vam je premije vplačeval delodajalec, bo izstopu iz sklada sledil nadaljnji dogovor z vašim delodajalcem, ali vam je tudi v prihodnje pripravljen nadaljevati z vplačilom premije.

Pri tem si velja zapomniti, da je smisel prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja v nakupu pokojninske rente, ki je le polovično obdavčena in vam bo poleg starostne pokojnine pri ZPIZ zagotavljala dostojno starost. S predčasnim dvigom bo vaš skupni dohodek po upokojitvi nižji.

Pozor!

Ne gre pa tudi zanemariti dejstva, da je izplačilo v enkratnem znesku je močno obdavčeno (do 41 %). Od na primer 10.000 evrov privarčevanih sredstev bi varčevalec, ki se je odločil za izredno prenehanje varčevanja, po plačilu izrednih izstopnih stroškov, akontacije in poračuna dohodnine prejeli le še 6.379,06 evrov oz. 63,79 % privarčevanih pokojninskih sredstev. In na računu za dodatno pokojnino bo njegovo stanje 0 evrov. Pokojninska renta je obdavčena ugodneje, in sicer le polovica rente, pričakovana dohodninska osnova upokojenca pa je nižja. Slika 1: Prikaz stroškov ob izrednem prenehanju - predčasnem izplačilu Vse Modre rente so davčno ugodne, saj je z dohodnino obdavčena le polovica rente. Pri rentah, ki so nižje od 160 EUR, pa se akontacija dohodnine ne obračunava. Za rente višje od 160 EUR, akontacija dohodnine znaša 25 %, vendar se lahko z posebnim obrazcem Davčne uprave (pdf, 83 KB) zniža na 16 %. Tabela 1: Primer informativnega izračuna, za osebo, ki je v letu 2011 dopolnila 60 let in ima na računu 10.000 evrov

Oblika modre rente	Znesek BRUTO mesečne rente (moški)	Znesek BRUTO mesečne rente (ženske)
Klasična modra renta brez jamstva	44,45 EUR	38,96 EUR
Modra renta z 20 letnim jamstvom	41,01 EUR	37,74 EUR
Pospešena Modra renta s pospešenim izplačevanjem (1 leto) in jamstvom (1 leto)	311,42 EUR (12 mesecev), nato 311,42 EUR letno	284,69 EUR (12 mesecev), nato 284,69 EUR letno
Pospešena Modra renta s pospešenim izplačevanjem (5 let) in jamstvom (5 let)	132,81 EUR (60 mesecev), nato 132,81 EUR letno	128,21 EUR (60 mesecev), nato 128,21 EUR letno
Pospešena Modra renta s pospešenim izplačevanjem (2 leti) in jamstvom (1 leto)	402,82 EUR (24 mesecev), nato 12 EUR letno	399,42 EUR (24 mesecev), nato 12 EUR letno
Pospešena Modra renta s pospešenim izplačevanjem (6 let) in jamstvom (5 let)	139,84 EUR (72 mesecev), nato 12 EUR letno	138,53 EUR (72 mesecev), nato 12 EUR letno

Kako si v obdobju po upokojitvi zagotoviti socialno varnost? (pdf, 235 KB)

Dovolj varčujete za dodatno pokojnino? Preverite!

Tue, 31 Jan 2012 13:54:00 +0100

Varčevanje za obdobje po upokojitvi je ena najpomembnejših odločitev, ki jih boste kadarkoli sprejeli v svojem življenju. Hkrati pa lahko za tovrstno varčevanje primerjamo s tekom na dolge proge. Ravno zaradi časovne oddaljenosti koriščenja rezultata sklenjenega varčevanja, si posameznik težko predstavlja kaj bo mesečni znesek, s katerim varčuje danes pomenil čez 20, 30 ali več let. V Modri zavarovalnici smo zato za vas pripravili povsem nov spletni kalkulator (Kalkulator dodatne pokojnine), s katerim lahko že danes preverite ali za dodatno pokojnino varčujete dovolj in kakšno dodatno pokojnino si lahko obetate. Na ta način smo vam želeli približati produkt – varčevanje v sistemu dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki je po naravi neotipljive narave. Ne spreglejte torej novega kalkulatorja dodatne pokojnine in ne pozabite: bistvo delovanja Modre zavarovalnice je skrb za prihranke naših zavarovancev!