Na kaj moramo biti pozorni pri izbiri izvajalca?

Varnost

Rezultati raziskave Modre zavarovalnice ob sodelovanju z GfK, kažejo, da sta pri sami odločitvi o sklenitvi dodatnega pokojninskega zavarovanja najpomembnejša dejavnika varnost in zaupanje v ponudnika oziroma izvajalca.

Varnost zagotavlja več dejavnikov. Ključnega pomena je kapitalska moč izvajalca pokojninskega sklada. Sledijo strokovnost in profesionalen odnos ter učinkovito obvladovanje tveganj, še posebno v današnjem, nestabilnem gospodarskem okolju.

Pregledno poslovanje je ključnega pomena za pridobitev zaupanja. Današnji sodobni in varni informacijski sistemi omogočajo zavarovancem, da od koderkoli in kadarkoli preko spletnih storitev spremljajo višino svojih privarčevanih sredstev in so tako v vsakem trenutku seznanjeni s stanjem na svojih osebnih računih.

Oblika pokojninskega sklada

Vsi ponudniki dodatnega pokojninskega zavarovanja morajo v skladu z zakonom jamčiti izplačilo, ki je enako najmanj zajamčeni vrednosti. Glede upravljanja pa veljajo bistvene razlike med vzajemnimi pokojninskimi skladi in drugimi oblikami zavarovanj, ki jih lahko ponujajo zavarovalnice in pokojninske družbe. 

Pokojninski sklad je lahko oblikovan kot kritni sklad ali kot vzajemni pokojninski sklad (odprti ali zaprti). 

V primeru vzajemnega pokojninskega sklada so lastniki premoženja člani sklada, v primeru kritnega sklada pa je lastnik premoženja zavarovalnica oziroma pokojninska družba.

Vsi pokojninski skladi v upravljanju Modre zavarovalnice so oblikovani kot vzajemni pokojninski skladi.

Pomembna razlika je tudi v načinu ugotavljanja in pripisovanja donosa nad zajamčenim.

Za varčevanje v vzajemnih pokojninskih skladih velja, da se donos na vplačane premije v celoti pripiše zavarovancem, in sicer na mesečni ravni. Če je mesečna donosnost sklada nižja od zajamčene, upravljavec v breme lastnega kapitala za vsakega zavarovanca mesečno oblikuje ustrezne rezervacije. 

Pri zavarovancih, ki varčujejo v kritnem skladu, se na njihovem osebnem računu vodi le zajamčena vrednost. Presežen donos (nad zajamčeno vrednostjo) ostane nerazporejen oziroma se za posameznika vodi le evidenčno. Tako nerazporejen presežen donos lahko upravljavec porabi za pokrivanje morebitnih primanjkljajev v prihodnosti. Slednje pomeni veliko prednost za upravljavce, saj se s takim načinom upravljanja precej zmanjša tveganje morebitnih doplačil, za zavarovance pa je to lahko slabost, saj v času slabih donosov krijejo tudi izgube drugih zavarovancev.

Iz tega sledi, da je lahko končno izplačilo za varčevalca, ki je varčeval v vzajemnem skladu, in za varčevalca, ki je vlagal v kritni sklad, različno, čeprav sta plačevala enako visoke premije, ki so bile obremenjene z enakimi stroški in so bili doseženi enaki donosi. 

Zaupanje se lahko gradi le dolgoročno, z izkazanimi izkušnjami, znanjem in obojestranskim sodelovanjem. Vse to vam ponujamo pri Modri zavarovalnici. 

Posvet s svetovalcem