Dodatno pokojninsko zavarovanje

Odpri vsa vprašanja
Zapri vsa vprašanja
  • Kaj je prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje?

    Dodatno pokojninsko zavarovanje je sistem varčevanja (plemenitenja) sredstev na osebnih računih zavarovancev (vaših zaposlenih), ki jih bodo ob upokojitvi koristili v obliki dodatne pokojnine (mesečne pokojninske rente).  

    Dodatno pokojninsko zavarovanje je spodbujeno z znatno davčno olajšavo, kar predstavlja ključno prednost pred ostalimi oblikami nagrajevanja zaposlenih. Namen tovrstnega načina varčevanja je zapolnjevanje finančne vrzeli, ki bo ob upokojitvi vaših zaposlenih nastala med višino plače pred upokojitvijo in višino pokojnine, ki jim bo odmerjena ob upokojitvi. 

     

    Z vključitvijo v drugi steber se podjetje zaveže, da bo svojim zaposlenim na njihove račune znotraj pokojninskega sklada nakazovalo (mesečne) premije, hkrati pa bo imelo podjetje za vplačane premije priznano posebno davčno olajšavo. Premijo lahko v celoti plačuje delodajalec, lahko pa del premije financirajo tudi zaposleni (bodisi iz neto, bodisi iz bruto plače).

  • Kakšne prednosti prinaša delodajalcem vključitev v sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja?

    Izkušnje kažejo, da financiranje dodatnega pokojninskega zavarovanja za delodajalca ne pomeni več le dodatnih stroškov dela in davčne olajšave, ampak postaja vse pomembnejši del kadrovske strategije. Zagotovljena dodatna pokojnina je v očeh ozaveščenega zaposlenega že danes konkurenčna prednost pri izbiri delodajalca.

    Delodajalec, ki v dobro zaposlenega vplačuje premijo, od tega zneska ne obračuna prispevkov za socialno varnost, vplačana premija pa se zaposlenemu ne všteva v osnovo za dohodnino. Vplačane premije v posameznem letu se priznajo kot davčna olajšava pri davku od dohodka pravnih oseb oziroma pri davku od dohodkov iz dejavnosti. 

    Z vključitvijo v dodatno pokojninsko zavarovanje podjetje poskrbi za:
    • davčno olajšavo; vplačana premija delodajalcu znižuje davek na dohodek pravnih oseb;
    • finančno najugodnejšo obliko nagrajevanja zaposlenih, saj premije do višin davčne olajšave niso obremenjene z nobenimi dajatvami;
    • socialno varnost zaposlenih v obdobju, ko ne bodo več aktivni in s tem izkazujejo družbeno odgovornost;
    • zadovoljstvo zaposlenih; zadovoljni in motivirani zaposleni pa ustvarjajo priložnost za rast podjetja.

  • Kako lahko podjetje pristopi k dodatnemu pokojninskemu zavarovanju?

    Obrnite se na naše svetovalce, ki vam bodo z vso odgovornostjo predstavili vse možnosti, izdelali natančne izračune ter skupaj z vami oblikovali rešitev, ki bo za vaše podjetje najugodnejša. 

    Opens internal link in current windowPošljite povpraševanje

  • Od česa je odvisna višina premije, ki jo podjetje vplačuje za svoje zaposlene?

    Višina premije je odvisna od dogovora med zaposlenimi in delodajalcem. Premijo lahko v celoti plačuje delodajalec, lahko pa del premije financirajo tudi zaposleni (bodisi iz neto, bodisi iz bruto plače). Zakon (Opens external link in new windowZPIZ-2) sicer predpisuje višino minimalne mesečne premije, ki znaša 20 evrov na zaposlenega.

    Maksimalna premije, ki je še vedno predmet davčne olajšave, je 5,844 % bruto plače posameznika oziroma 24 % obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

    Za leto 2013 je višina premij, ki so še predmet davčne olajšave, omejena na 2.819,09 evrov letno. Osnova za obračun premije je prvi bruto. Premija je lahko določena v absolutnem znesku in se letno valorizira glede na priporočeno stopnjo ali pa je določena v odstotku glede na višino osebnega dohodka.

  • Kdo uveljavlja davčno olajšavo v primeru, če premijo plačujeta delodajalec in zaposleni?

    Če premijo plačujeta delodajalec in zaposleni ter skupen znesek preseže okvir, ki prinaša davčne olajšave, ima prednost pri uveljavljanju le-teh delodajalec. Posameznik uveljavlja davčno olajšavo le v primeru, da je premijo plačeval iz svoje neto plače. Sicer jo koristi sproti, saj premija, ki jo zanj vplača delodajalec ni obremenjena z davki, prispevki in dohodnino.

  • Ali je koncesionar svojega zaposlenega, ki je bil pred zaposlitvijo pri njem zaposlen v javni upravi, dolžan vključiti v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje?

    Koncesionar je ob kandidaturi za koncesijo podpisal izjavo, da bo delovna razmerja zaposlenih urejal v skladu s kolektivnimi pogodbami, zakonom in drugimi akti, ki veljajo za zaposlene v javnih zavodih. Na tej podlagi in na podlagi drugega odstavka 73. člena Zakona o delovnih razmerjih je koncesionar kot novi delodajalec, nekdanjega javnega uslužbenca dolžan vključiti v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje (KDPZ) in mu plačevati enako premijo kot jo je imel kot javni uslužbenec.

    Koncesionar je za takega zaposlenega dolžan vplačevati premijo v KDPZ najmanj eno leto, razen če kolektivna pogodba preneha veljati pred potekom enega leta ali če je pred potekom enega leta sklenjena nova kolektivna pogodba.

  • Kako varno je varčevanje v sistemu dodatnega pokojninskega zavarovanja?

    Dodatno pokojninsko zavarovanje sodi varnejše oblike varčevanj s strogo predpisano naložbeno politiko, kjer morajo izvajalci zagotavljati in pripisovati najmanj zajamčen donos. Poslovanje izvajalca je neprestano nadzorovano s strani nadzornikov (AZN - Agencija za zavarovalni nadzor in ATVP - Agencija za trg vrednostnih papirjev). Ključnega pomena za varnost specializiranih ponudnikov dodatnega pokojninskega zavarovanja je njihova kapitalska moč, ki je izražena v višini lastnega, predvsem presežnega kapitala, s katerimi upravljavci jamčijo za varnost prihrankov. Kapital Modre zavarovalnice znatno presega kapital konkurenčnih izvajalcev dodatnih pokojninskih zavarovanj, kar pomeni, da so pokojninski prihranki pri Modri zavarovalnici varnejši kot pri konkurenčnih upravljavcih.

  • Koliko znaša zajamčen donos?

    Zakon predpisuje, da mora upravljavec jamčiti za letno stopnjo donosnosti v višini vsaj 40 % povprečne letne obrestne mere na državne vrednostne papirje z dospelostjo nad enim letom. Modra zavarovalnica vsem svojim zavarovancem jamči višjo minimalno donosnost, in sicer v višini 50 % povprečne letne obrestne mere na državne vrednostne papirje z dospelostjo nad enim letom. V letu 2012 je znašala zajamčena donosnost slaba 2 %.