Dodatno pokojninsko zavarovanje

Odpri vsa vprašanja
Zapri vsa vprašanja
  • Kaj je dodatno pokojninsko zavarovanje?

    Dodatno pokojninsko zavarovanje (t.i. 2. steber pokojninskega sistema) je sistem varčevanja in plemenitenja sredstev na osebnih računih varčevalcev. Namen tovrstnega načina varčevanja je zapolnjevanje finančne vrzeli, ki nastane med višino plače in višino pokojnine.

  • Kaj je pokojninski sklad življenjskega cikla?

    Pokojninski sklad življenjskega cikla varčevalcu omogoča prilagojeno upravljanje njegovih sredstev in s tem doseganje višjih donosov. Sklad (rečemo mu tudi krovni pokojninski sklad) je namreč sestavljen iz treh podskladov, ki zasledujejo različne naložbene politike. Naložbena politika posameznega podsklada je prilagojena določeni starostni skupini varčevalcev.

    Dinamični podsklad
    Je podsklad z najbolj agresivno naložbeno politiko, ki omogoča doseganje najvišjih donosov. Namenjen je posameznikom, ki imajo do upokojitve najdlje in si zaradi dolgoročnosti varčevanja lahko privoščijo več tveganja. Primeren je za posameznike do 50. leta starosti.

    Preudarni podsklad
    Ima bolj umirjeno naložbeno politiko in je namenjen srednji starostni skupini posameznikov, ki so za višji donos pripravljeni zmerno tvegati. Primeren je za posameznike med 50. in 60. letom starosti.

    Zajamčeni podsklad
    Ima najbolj konservativno naložbeno politiko in je po strukturi naložb enak obstoječemu ZVPSJU. Podsklad zagotavlja zajamčen donos in je namenjen posameznikom, ki so tik pred upokojitvijo in bodo privarčevana sredstva začeli koristiti v kratkem (starejši od 60 let).

    Bistvo sklada življenjskega cikla je v tem, da se vaša sredstva za dodatno pokojnino z vašim staranjem premikajo skozi omenjene tri podsklade in na ta način ustvarjajo višjo vrednost za varčevalca. V idealnih razmerah bi to pomenilo, da posameznik ob prvi zaposlitvi prične z varčevanjem za dodatno pokojnino v Dinamičnem podskladu ter nato s staranjem prehaja v naslednja podsklada. Najprej v Preudarnega in na koncu v Zajamčenega.

  • Zakaj varčevati v sistemu dodatnega pokojninskega zavarovanja?

    Pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja se krčijo, kar pomeni, da bodo pokojnine bodočih upokojencev v povprečju vse nižje. Če bomo torej po upokojitvi želeli ohraniti svoj življenjski slog, bomo morali o prihrankih in različnih možnostih varčevanja za dodatno pokojnino začeti razmišljati čim prej - najbolje ob prvi zaposlitvi. Dodatno pokojninsko zavarovanje eden izmed načinov varčevanja za obdobje po upokojitvi, ki vam poleg prihrankov prinaša tudi davčno olajšavo. Zato je ena izmed najbolj privlačnih oblik varčevanja za dodatno pokojnino.

  • Kako varno je varčevanje v sistemu dodatnega pokojninskega zavarovanja?

    Varčevanje v drugem pokojninskem stebru, sodi med eno varnejših oblik varčevanj, s strani zakonodaje striktno predpisano naložbeno politiko, kjer morajo upravljavci pokojninskih skladov z zajamčeno donosnostjo zagotavljati in pripisovati najmanj zajamčen donos. Poslovanje sklada je neprestano nadzorovano s strani nadzornikov (AZN - Agencija za zavarovalni nadzor in ATVP - Agencija za trg vrednostnih papirjev). 

    V primeru varčevanja v pokojninskem skladu življenjskega cikla, varčevanje v dinamičnem oz. preudarnem podskladu ne prinaša zajamčenega donosa, zato je s tega vidika morda varčevanje malo bolj tvegano. Kljub temu pa varčevanje na dolgi rok, ko se ekonomska nihanja izravnajo, omenjena podsklada prinašata potencialno višji donos kot zajamčeni podsklad. 

    Ključnega pomena za varnost specializiranih ponudnikov dodatnega pokojninskega zavarovanja je tudi njihova kapitalska moč, ki je izražena v višini lastnega, predvsem presežnega kapitala, s katerimi upravljavci jamčimo za varnost prihrankov. Kapital Modre zavarovalnice znatno presega kapital konkurenčnih izvajalcev dodatnih pokojninskih zavarovanj, kar pomeni, da so pokojninski prihranki pri Modri zavarovalnici varnejši kot pri konkurenčnih upravljavcih.

  • Kako se lahko vključim v dodatno pokojninsko zavarovanje?

    Najlažje in najhitreje boste začeli z varčevanjem, če izpolnite spletni obrazec. Na podlagi podanih podatkov vam bomo v podpis poslali pristopno izjavo.

    Lahko pa nas tudi pokličete na brezplačno telefonsko številko 080 23 45 ali pa nam pišete na Opens window for sending emailinfo@modra-zavarovalnica.si. Naši svetovalci so vam na voljo tudi osebno, in sicer vsak delovni dan med 8. in 16. uro (kje nas najdete).

  • Lahko premijo, ki si jo plačujem sam, znižam oziroma jo preneham plačevati? So s tem povezani kakšni stroški?

    Če se pojavijo finančne težave zaradi katerih posameznik ne bi zmogel plačevati premij, lahko poda varčevanje v status mirovanja, pri čemer ohrani vse pravice varčevanja. Kadarkoli kasneje lahko z varčevanjem nadaljuje. Začasno prenehanje zavarovanja, kakor tudi spreminjanje višine premije ni povezano s stroški.

  • Kolikšna je najvišja možna davčna olajšava?

    Znesek davčne olajšave za premije dodatnega pokojninskega zavarovanja, vplačane v koledarskem letu, lahko znaša največ 24 % obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Navedenih 24 % obveznih prispevkov je enakih 5,844 % bruto plače zaposlenega. V primeru, da znaša 5,844 % posameznikove letne bruto plače več kot 2.819,09 evrov, je ta znesek tudi najvišja priznana davčna olajšava v letu.

  • Kaj je potrebno narediti, če ima podjetje v katerem sem zaposlen že sklenjeno kolektivno zavarovanje?

    Če je podjetje že sklenilo dodatno pokojninsko zavarovanje, vam ni treba storiti ničesar. Novo zaposleni se morate s podpisom izjave, pripravljene osnovi podatkov, ki jih pošlje delodajalec le strinjati z vključitvijo v kolektivno pokojninsko zavarovanje. 

    Kljub kolektivni vključitvi pa lahko z individualnimi vplačili premij  začnete varčevati tudi sami in tako še dodatno poskrbite za svojo finančno varnost po upokojitvi. Pišite našim svetovalcem, ki vam bodo z veseljem svetovali kako pričeti.

  • Kdo lahko uveljavlja davčno olajšavo za vplačano premijo: samo član sklada ali samo delodajalec?

    Če premijo plačuje član sklada sam, se mu zniža osnova za dohodnino za leto, v katerem je bila premija plačana. Znesek, ki se prizna kot davčna olajšava, sme znašati največ 24 % prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zavarovanca, vendar ne več kot je trenutno določeno v zakonu, to je 2.819,09 evrov na leto.

    V primeru, ko v korist zavarovanca plačuje premijo delodajalec, se mu vplačane premije priznajo kot olajšava pri davku na dobiček, vendar največ v okviru zakonskih omejitev.V primeru, da premijo plačujeta tako član sklada kot delodajalec, uveljavlja delodajalec prednostno pravico do davčne olajšave, član - zavarovanec pa lahko uveljavlja le razliko med premijo, ki jo je vplačal delodajalec in z zakonom določeno najvišjo možno premijo, ki je še predmet davčnih olajšav.

  • Ali lahko plačujem višji znesek premije kot je z Zakonom določen maksimalni znesek za uveljavljanje davčnih olajšav?

    Lahko.

    Vsak posameznik, njegov delodajalec ali oba lahko v vzajemni pokojninski sklad vplačujeta več. Predpisana je le maksimalna letna premija, do katere je mogoče uveljavljati davčno olajšavo. Vsota, ki presega ta znesek, ni predmet davčnih olajšav.

  • Prejel(a) sem Povzetek obračuna dohodkov. Ali moram dohodke prijaviti na FURS?

    NE, posebno poročanje s strani posameznika ni potrebno.

    Modra zavarovalnica FURSu poroča o vseh izplačilih, FURS pa na podlagi poročil izdela informativne izračune za posameznike. Povzetek, ki ste ga prejeli na dom, torej služi le kot kontrolni dokument za informativni izračun, ki ga boste prejeli s strani Finančne uprave RS.

  • Kaj se mi bolj splača: dvig sredstev v enkratnem znesku ali odločitev za dodatno pokojnino - pokojninsko rento?

    Enkratni dvig privarčevanih sredstev je izredno neugoden, saj se ob izplačilu obračuna in plača 25 % akontacije dohodnine, po dokončnem obračunu dohodnine, ki ga opravi Davčna uprava RS in pri tem upošteva tudi že vplačano akontacijo dohodnine za vse prejemke v letu izplačila, pa lahko skupna obdavčitev izplačila doseže celo več kot 40 % odkupne vrednosti sredstev. 

    Po drugi strani je dodatna pokojnina z davčnega vidika mnogo ugodnejša, saj je obdavčena le polovica zneska dodatne pokojnine.Pri dodatnih pokojninah, nižjih od 160 evrov, se akontacija dohodnine ne obračuna. Mesečni zneski, višji od 160 evrov pa so obdavčeni po stopnji 25 %, vendar le polovica mesečnega zneska dodatne pokojnine.

    Opens internal link in current windowKaj lahko pričakujemo po upokojitvi?

  • Kakšen je postopek izbire dodatne pokojnine - pokojninske rente?

    Rentno zavarovanje  je sklenjeno v treh korakih:

    1. korak: Varčevalec ob upokojitvi  izpolni zahtevek za informativni izračun pokojninske rente in ga pošlje na naslov Modre zavarovalnice  (ali skeniranega preko e-pošte ali faksa: 01 47 46 754). 

    2. korak: Na podlagi prejetega informativnega izračuna (ki vsebuje izračune več različnih oblik dodatnih pokojnin), se odločite za eno izmed oblik ter nam podpisan obrazec vrnete.

    3. korak: V podpis boste nato prejeli Ponudbo za sklenitev zavarovanja, ki z vašim podpisom stopi v veljavo in izplačevanje dodatne pokojnine se lahko prične.

    Če želite, da vam informativni izračun pokojninske rente pošljemo na vaš naslov nam pišite in poslali vam ga bomo.

  • Varčeval/a sem pri drugi pokojninski družbi/zavarovalnici/pokojninskem skladu. Ali lahko ob koncu varčevanja sredstva prenesem in pri vas sklenem rentno zavarovanje?

    Lahko.

    Vsak varčevalec ima možnost, da se ob koncu varčevanja odloči  za  prenos sredstev in pridobitev dodatne pokojnine pri drugem izvajalcu pokojninskega načrta. Če imate sredstva privarčevana pri več različnih izvajalcih je ta sredstva vsekakor smiselno združiti. 

  • Kaj se zgodi, če sem v pokojninski sklad vključen/a preko delodajalca in zamenjam službo?

    Pravzaprav nič.

    Privarčevana sredstva do trenutka menjave službe se še naprej plemenitijo na vašem osebnem računu, tudi če ni novih vplačil. Sklenjeno varčevanje pa vam miruje. S plačevanjem celotne premije po drugi strani lahko nadaljujete sami,  premijo ali del premije lahko plačuje tudi novi delodajalec.

  • Ali me je koncesionar, če sem bil/a pred zaposlitvijo pri njem zaposlen/a v javni upravi, dolžan vključiti v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje?

    DA.

    Koncesionar je ob kandidaturi za koncesijo podpisal izjavo, da bo delovna razmerja zaposlenih urejal v skladu s kolektivnimi pogodbami, zakonom in drugimi akti, ki veljajo za  zaposlene v javnih zavodih. Na tej podlagi in na podlagi drugega odstavka 73. člena Zakona o delovnih razmerjih je koncesionar kot novi delodajalec, nekdanjega javnega uslužbenca dolžan vključiti v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje (KDPZ) in mu plačevati enako premijo kot jo je imel kot javni uslužbenec. Koncesionar je za takega zaposlenega dolžan vplačevati premijo najmanj eno leto, razen, če kolektivna pogodba preneha veljati pred potekom enega leta ali, če je pred potekom enega leta sklenjena nova kolektivna pogodba.

  • Kaj se zgodi z osebnim računom, če član sklada izgubi službo?

    Član lahko v takem primeru, skladno s Pokojninskim načrtom Kapitalskega vzajemnega pokojninskega sklada predlaga, da začasno preneha s plačevanjem premije. 

    Nastopi mirovanje prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Mirovanje lahko traja najdlje do izpolnitve pogojev za pridobitev dodatne starostne pokojnine po pokojninskem načrtu.

    V vsakem primeru pa se lahko član odloči, da z vplačevanjem premij nadaljuje samostojno

  • Kaj se zgodi v primeru smrti zavarovanca?

    Prostovoljno dodatno zavarovanje preneha, če član sklada umre preden je pridobil pravico do dodatne pokojnine. Upravičenci za primer smrti oziroma dediči člana sklada, imajo pravico do enkratnega denarnega izplačila v višini odkupne vrednosti premoženja.

  • Ali lahko svoja sredstva, ki sem jih zbral/a z dodatnim pokojninskim varčevanjem v Sloveniji, pred nastopom zaposlitve pri instituciji, organu, uradu ali agenciji Evropske unije, prenesem v pokojninski sistem Evropske Unije?

    Lahko.

    Podlaga za to je Zakon o prenosu pokojninskih pravic (Ur. L. RS št. 34/2010), ki je začel veljati 1. septembra 2010.

  • Ali lahko svoja sredstva, zbrana v sistemu dodatnega pokojninskega zavarovanja v EU, po zaposlitvi v Republiki Sloveniji prenesem v pokojninski sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja Republike Slovenije?

    Lahko.

    Podlaga za to je Zakon o prenosu pokojninskih pravic (Ur. L. RS št. 34/2010), ki je začel veljati 1. septembra 2010.

  • Ali lahko člani sklada KVPS spremljajo stanje na svojih osebnih računih?

    Vsi člani pokojninskih skladov, ki jih upravljamo na Modri zavarovalnici imajo brezplačen 24 urni vpogled v svoje osebne račune preko spletne aplikacije Modri e-račun.