Dodatno pokojninsko zavarovanje

Pogosta vprašanja

Odpri vsa vprašanja
Zapri vsa vprašanja
  • Kaj je PPS?

    Prvi pokojninski sklad Republike Slovenije (PPS) je posebna oblika pokojninskega sklada, ki ga Modra zavarovalnica upravlja z namenom zagotovitve kritja za izpolnitev obveznosti iz zavarovalnih polic dodatnega pokojninskega zavarovanja do zavarovancev - izplačilo pokojninske rente.

    Oblikovan je bil na podlagi Zakona o Prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb (ZPSPID).

  • V kakšnem odnosu sta Modra zavarovalnica in PPS?

    Modra zavarovalnica v imenu in za račun zavarovancev upravlja PPS.

  • Kakšna je vloga Modre zavarovalnice kot upravljalca PPS?

    Modra zavarovalnica:
    je izdajatelj zavarovalnih polic,
    vodi račune zavarovancev,
    nadzoruje pravilnost izračunavanja zahtevanih kritij in matematičnih rezervacij za izpolnitev obveznosti PPS iz naslova pokojninskih rent zavarovancev,
    izračunava in izplačuje pokojninske rente zavarovancem.

  • Kakšne so pravice iz police dodatnega pokojninskega zavarovanja PPS?

    Polica dodatnega pokojninskega zavarovanja PPS daje naslednje pravice:
    zavarovanec pridobi z dopolnjenim 60-im letom starosti (oziroma osebe, ki so bile na dan 13. 7. 1999 starejše od 55 let po 13. 7. 2004) pravico do mesečne pokojninske rente;
    zavarovanec nima pravice zahtevati izplačila odkupne vrednosti police;
    če zavarovanec umre preden pridobi pravico do pokojninske rente, pripada pravica do zavarovalne vsote v višini odkupne vrednosti police njegovi zapuščini in preide kot del njegove zapuščine na njegove dediče.

  • Kakšna je odkupna vrednost police?

    Odkupna vrednost police je odvisna od števila točk na polici in vrednosti enote premoženja (VEP: vrednost točke), ki velja na zadnji dan meseca pred izplačilom odkupne vrednosti in izstopnih stroškov, ki v skladu s Splošnimi pogoji znašajo 19 %, za vse umrle po 13. 7. 2004 pa znašajo 1 %.

  • Do kdaj so lahko imetniki pokojninskih bonov le-te zamenjali za zavarovalno polico?

    Imetniki pokojninskih bonov so jih lahko zamenjali za zavarovalno polico od 15. 10. 1999 do 31. 12. 2002. Če do dne 31. 12. 2002 pokojninskih bonov imetniki niso sami zamenjali za polico, jim je bila polica izdana avtomatično, vendar največ do višine 10.000 bonov.

  • Kdaj se bodo začele izplačevati prve pokojninske rente?

    Prve pokojninske rente so se začele izplačevati avgusta 2004 za vse, ki so v juliju 2004 dopolnili 60 let in tiste, ki so bili 13. 7. 1999 starejši od 55 let.

    Ostali zavarovanci pridobijo pravico do izplačila, ko dopolnijo 60 let.

  • Ali se pravica do pokojninske rente lahko prenese na drugo osebo in ali se lahko deduje?

    DA in NE.

    Odvisno je od vrste izbrane pokojninske rente.

    Dedujejo se vse tiste oblike pokojninskih rent, ki imajo določeno zajamčeno dobo izplačevanja. Če se na primer posameznik odloči za pokojninsko rento z zajamčeno dobo izplačevanja petnajstih let ter po desetih letih prejemanja pokojninske rente umre, bodo njegovi upravičenci pokojninsko rento prejemali še nadaljnjih pet let. Če pa zavarovanec živi dlje od zajamčene dobe, pokojninsko rento prejema še naprej, vse do konca svojega življenja.

    V primeru smrti zavarovanca pred pridobljeno pravico do pokojninske rente, pravica do izplačila zavarovalne vsote v višini odkupne vrednosti police pripada njegovim dedičem.

  • Ali bo renta vsa leta fiksna ali ne?

    Renta se bo usklajevala glede na donosnost kritnega sklada enkrat letno. O višini uskladitve bo odločal pristojni organ Modre zavarovalnice.

  • Kako se izračuna pokojninska renta?

    Pokojninska renta se izračuna ob pridobitvi pravice do mesečne pokojninske rente in je odvisna od števila točk na polici (število zamenjanih pokojninskih bonov), vrednosti enote premoženja (točke), ki velja v času pridobitve pravice do rente in takrat veljavnih enotnih tablic smrtnosti.

  • Ali obstaja več vrst rent?

    V skladu s 17. členom Splošnih pogojev, Modra zavarovalnica kot upravljavec sklada ponuja možnost, da zavarovanec, ob pridobitvi pravice do rente, lahko izbira med različnimi vrstami rent:
    doživljenjska pokojninska renta (zavarovanec prejema rento do smrti);
    doživljenjska pokojninska renta z zajamčeno dobo izplačevanja (zavarovanec rento prejema do smrti, vendar pa vsaj dogovorjeno zajamčeno dobo, ki znaša pet, deset ali petnajst let).

    Če se ob pridobitvi pravice do pokojninske rente ugotovi, da so stroški izplačevanja pokojninske rente nesorazmerno visoki glede na odmerjeno mesečno pokojninsko rento, se upravičencu izplača enkratna pokojninska renta v višini njene sedanje vrednosti.

    Ko zavarovanec pridobi pravico do izplačila rente, lahko izbira med različnimi oblikami rente. O vseh možnostih Modra zavarovalnica na podlagi veljavnih zavarovalno tehničnih podlag zavarovance pravočasno obvesti, jim predstavi različne vrste rente, vključno z višino rente in jih pozove, da sporočijo svojo odločitev ter svoj bančni račun za nakazilo rente.

  • Kaj pomeni pokojninska renta z zajamčeno dobo izplačevanja?

    Glavna prednost doživljenjske pokojninske rente z zajamčeno dobo izplačevanja je v tem, da zavarovanec določi upravičenca, ki mu za obdobje izbrane zajamčene dobe 5, 10 ali 15 let pripada pokojninska renta ob morebitni smrti zavarovanca. V primeru, da zavarovanec preživi izbrano obdobje zajamčene dobe, pravica upravičencu ugasne, zavarovanec pa rento prejema do svoje smrti.

  • Ali je izplačilo pokojninske rente Prvega pokojninskega sklada RS obdavčeno?

    NE.

    V skladu z 32. členom Zakona o dohodnini (Z-Doh – 2) se dohodnina ne plača od pokojninske rente in hkrati tudi ne od odkupne vrednosti, izplačane v skladu z Zakonom o prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb (ZPSPID).

  • Zakaj je višina pokojninske rente PPS ob enakih pogojih zavarovancev (10.000 pokojninskih bonov in starost 60 let) različna?

    Prvi pokojninski sklad (PPS) je zavarovanje, pri katerem se pokojninska renta izračuna ob pridobitvi pravice do pokojninske rente (dopolnjena starost 60 let). Na podlagi 13. člena Splošnih pogojev PPS je podlaga za izračun pokojninske rente vrednost police ob pridobitvi pravice do pokojninske rente. Ta vrednost je enaka zmnožku števila točk, na katere se glasi polica (število zamenjanih pokojninskih bonov) in vrednosti enote premoženja (VEP), ki velja na dan pridobitve pravice do pokojninske rente.

    Višina pokojninske rente je torej odvisna od:
    števila točk, na katere se glasi polica,
    veljavnih tablic umrljivosti in
    izračunane vrednosti enote premoženja (VEP), ki ne more biti nižja od zajamčene vrednosti premoženja.

    VEP se izračunava enkrat mesečno, in sicer na zadnji dan v mesecu ter je javno objavljen na spletni strani Modre zavarovalnice ter v dnevnem časopisju, vsako drugo soboto v mesecu (Dnevnik in Večer).

    VEP se izračunava na dan konverzije iz dejanske čiste vrednosti sredstev Sklada in števila enot premoženja v obtoku.

    Dejanska čista vrednost sredstev vzajemnega pokojninskega sklada se izračunava tako, da se od sredstev vzajemnega pokojninskega sklada odštejejo obveznosti vzajemnega pokojninskega sklada. Sredstva PPS sestavljajo finančne naložbe, katerih vrednost je odvisna od gibanja trga vrednosti finančnih naložb.

    PPS sestavljalo delnice in deleži slovenskih gospodarskih družb, kot tudi vrednostni papirji tujih izdajateljev. Do mesečnih sprememb VEP-a torej prihaja zaradi gibanja vrednosti posameznih vrednostnih papirjev. Svetovni borzni trgi so v obdobju med letoma 2008 in 2010 močno padli, kot posledica ene najhujših gospodarskih kriz v zgodovini. V času finančne krize skorajda ni bilo naložbenega razreda, ki bi nudil varnost, kar se je poznalo tudi pri rezultatih pokojninskih skladov. Indeks najpomembnejših slovenskih podjetij je v obdobju od novembra 2008 do junija 2010 izgubil 65 odstotkov vrednosti. To se je odrazilo v nižji vrednosti VEP-a ter posledično tudi nižji pokojninski renti. Zato je v zadnjih dveh letih prišlo do opaznejše razlike pri višini odmerjene pokojninske rente v primerjavi z letom 2007, ko je bil svet zaznamoval gospodarski razcvet.