Modra o pokojninah

30.10.2012

Opozarjamo na nekaj največjih zmot o pokojninskem sistemu

Raziskave kažejo, da se potreba po denarju z upokojitvijo bistveno ne zmanjša - Mnogo ljudi se je opeklo, ko so po priporočilu tega ali onega prijatelja svoje prihranke vložili v sklade, ki so v preteklosti dosegali nadpovprečne donose.


Piše: mag. Igor Jenc, Modra zavarovalnica
Prispevek je bil objavljen v časopisu Dnevnik, 10. 9. 2012

V času delovno aktivne dobe zaposleni navadno ne posvečamo dovolj pozornosti načrtovanju varčevanja za obdobje po upokojitvi, saj je upokojitev »dogodek«, ki je za mladega človeka zelo oddaljen in si z njim ne obremenjuje sedanjosti. Misel o življenju po upokojitvi potisnemo v prihodnost, o njej začnemo razmišljati šele, ko nam do upokojitve manjka deset let ali manj.

Da je brezbrižnost zaposlenih do življenjskega obdobja po upokojitvi velika napaka, se pokaže v gospodarskih krizah večjih razsežnosti, kot je na primer globalna finančna in gospodarska kriza, ki je nastala pred nekaj leti. V tem trenutku ji še ni videti konca in bo verjetno trajala do konca tega desetletja.

Delodajalci lahko v kriznih obdobjih znižajo višino premije dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, ki ga vplačujejo na osebni pokojninski račun zaposlenih. Lahko tudi povsem prenehajo z vplačili. Idealno bi bilo, da bi član pokojninskega sklada v takem primeru nadomestil zmanjšano višino premije delodajalca z doplačevanjem lastne, individualne premije, vendar je to pogosto težko ali nemogoče narediti, saj se v času krize zaposlenim pogosto znižajo plače ali pa celo izgubijo zaposlitev.

Pa poglejmo nekaj najpogostejših zmotnih prepričanj o pokojninskem sistemu

Za mojo pokojnino bo poskrbela država

To je najpogostejša zmota med ljudmi današnjega časa. V preteklosti v Sloveniji dodatnega pokojninskega varčevanja nismo poznali. Od svojih plač vsak mesec skoraj »nevidno« vplačujemo v državno pokojninsko blagajno. Vedeli smo, da nam bo država ob upokojitvi zagotovila solidno pokojnino, ki je lahko v primeru majhnih prihodkov iz delovnega razmerja celo višja od prejemkov v času aktivne zaposlitve.

Časi pa se spreminjajo. V prihodnje bo zaradi podaljšane življenjske dobe posameznika število prejemnikov pokojnin iz pokojninske blagajne naraščalo, število zaposlenih, ki v ta sklad vplačujejo prispevke, pa ne narašča po naših željah; eden izmed razlogov je tudi trenutna gospodarska kriza, saj je zaposlitev vse manj.

Za dodatno pokojnino bom začel varčevati pozneje

Kdo bo poskrbel zame in za mojo prihodnost, če tega ne bom v prvi vrsti storil sam? Kdaj bom začel varčevati? To sta temeljni vprašanji, s katerima se srečuje vsak človek, ko začne svojo poklicno kariero. Pri varčevanju je pomembno staro reklo: »Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri.« Vsota privarčevanega denarja je v veliki meri odvisna od dolžine varčevalnega obdobja. Vsako varčevalno obdobje (npr. mesec, leto) se ustvarjeni donosi (poenostavljeno obresti) pripišejo glavnici. In naslednje obdobje se pripišejo na glavnico in vse ustvarjene donose v preteklosti. 

Zato je pomembno, da začnemo varčevati dovolj zgodaj, najbolje takoj, ko se prvič zaposlimo. V tem primeru lahko že z nizkimi mesečnimi vplačili dosežemo čez štirideset let želeno višino pokojninskih prihrankov.

Koliko denarja pa potrebujem na stara leta?

V različnih medijih pogosto naletimo na priznane pokojninske svetovalce, ki nam povedo, da je dovolj, če po upokojitvi dosegate prihodke v višini 70 odstotkov dohodkov pred upokojitvijo. Take ugotovitve so le deloma resnične, v veliki meri pa odvisne od prihodkov zaposlenega pred upokojitvijo in želja posameznika, ki jih bo imel po upokojitvi. Na splošno lahko rečemo, da je 70 odstotkov od malo - še manj.

Raziskave kažejo, da se potreba po denarju z upokojitvijo bistveno ne zmanjša. Upokojenci namreč po upokojitvi uresničujejo svoje dolgoletne sanje, bodisi s potovanji v tujino bodisi s selitvijo v kraj, kjer so si želeli bivati že vse življenje, morda z daljšimi obdobji dopustovanj. Navadno se upokojencem z leti povečajo tudi stroški zdravstvene in socialne oskrbe, zato vse več denarja namenjajo plačilu zdravstvenih in negovalnih storitev (npr. nega na domu, oskrba v domovih za starostnike).

V sklad bom vplačeval, ko bom imel denar

Po vključitvi v dodatno pokojninsko varčevalno shemo pogosto premij zavarovanja, ki jih vplačujemo iz lastnih sredstev, ne poravnavamo redno; radi bi zamenjali avto, kupili LCD-televizor, dopust je pred vrati, želimo na daljše potovanje, ... Zato vplačila pogosto prekinjamo, včasih za nekaj mesecev, pogosto za več let, ker nanje pozabimo. 

Ne počnite tega. Vsak vložen evro se vam bo čez trideset ali štirideset let bogato povrnil. Varčevanje je obrestno-obrestni račun. Čim več denarja vložite, tem več dodatnega denarja pridobite z ustvarjenimi donosi pokojninskega sklada. 

Za pokojnino bom zaslužil z vlaganjem v dobičkonosne kapitalske sklade 

Finančni svetovalci nam pogosto predstavljajo sklade, ki so v preteklosti dosegli nadpovprečne donose. Na prvi pogled se zdi možnost vrtoglavih zaslužkov zelo privlačna. V resnici pa je zelo malo skladov, ki dosegajo visoke donose daljše obdobje. Mnogo ljudi se je opeklo, ko so po priporočilu tega ali onega prijatelja vse svoje prihranke vložili v take sklade. Tisti trenutek, ko prek prijateljev ali znancev izvemo za tak, nadpovprečno donosen sklad, je za vlaganje v sklad običajno že prepozno.

Davčne olajšave pri vplačilih smo deležni le pri izvajalcih dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki imajo pokojninski načrt, vpisan v davčni register pristojne davčne uprave v Republiki Sloveniji.

In še nekaj nasvetov...

Varčevati začnimo zgodaj in varčujmo z večjimi zneski. Pokojninsko varčevanje je dolgoročno varčevanje. Za vsa dolgoročna varčevanja je smiselno, da začnemo varčevati z večjimi zneski, ki jih lahko proti koncu varčevalnega obdobja zmanjšujemo, kajti evro, ki ga vložimo danes, bo čez deset ali več let vreden evro s pripisanimi donosi preteklih desetih let.

Možnost predčasnega izplačila obstaja, vendar...

Varčevalci pokojninskih skladov, ki v zadnjem obdobju vlagajo zahteve za izplačilo privarčevane vsote s svojih pokojninskih računov, si s to potezo delajo medvedjo uslugo, saj velik del privarčevanega denarja prek dohodnine pobere država. Lahko bi rekli, da so posamezniki, ki iz pokojninskih skladov predčasno izstopajo, v trenutni gospodarski krizi po nepotrebnem kar pomemben vir davčnih prihodkov države.

Prenehanje vplačil premij ob zamenjavi delodajalca V sodobni družbi in ob vse večji mobilnosti zaposlenih prihaja do pogostejše zamenjave delodajalca. Če novi delodajalec kolektivne sheme pokojninskega zavarovanja nima, je smiselno, da sami nadaljujemo varčevanje v individualni pokojninski shemi pokojninskega zavarovanja.

Sklep

Menim, da je največja prednost dodatnega pokojninskega varčevanja prav odločitev za »varčevanje«. Odločili smo se, da bomo del svojega denarja shranili na svojem pokojninskem računu, s katerim bomo lahko po upokojitvi uresničili neuresničene sanje. Še tako majhen znesek, ki ga lahko privarčujemo v danes, se nam bo čez trideset ali štirideset let bogato obrestoval.